03.06.2019
Naša fakulteta je partner v projektu Oživeti kozolce, ki je sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Kakšne so značilnosti kozolcev?
Kozolci so samostojno stoječe stavbe ali prislonjeni k drugi stavbi. Po navadi so v celoti iz lesa razen kritine, ki je opečnata ali slamnata. Še posebej poslikave so bile jasen pokazatelj, kako globoka je denarnica lastnika kozolca. Kozolci so si po obliki, velikosti in namembnosti zelo raznoliki.
Največ je dvojnih oziroma toplarjev, kozolcev na kozla in nizkih. Na Dolenjskem in jugozahodnem delu Štajerske, v severnem delu Primorske, Škofjeloškem hribovju, na Notranjskem, v Beli krajini, na Koroškem ter v okolici Ljubljane pa je največ toplarjev. Zunanja podoba, material, velikost in okrasitev kozolca oziroma sušilne naprave so bili odvisni od lastnika oziroma naročnika ter njegovih finančnih sredstev in seveda mojstra, ki je kozolec postavljal. Motivi na kozolcih so rastlinski, živalski, nabožni ali liki iz kart, kot so pik, kara, srce in križ. Vezani kozolec oziroma toplar ima dve enaki vrsti štantov ali oken, združeni pod eno streho, ki je bila ponekod narejena v obliki čopa. Tako so včasih pridobili uporaben prostor za shranjevanje in sušenje ter hrambo vozov in orodja ter lesa. Ob nevihtah so vanj zapeljali tudi voz s senom. Srednji in zgornji prostor, ki sta bila namenjena shranjevanju sena, sta bila po navadi narejena s križno vezanimi obtesanimi trami, redko deskami. Nekateri toplarji imajo priključen še stegnjen kozolec